BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//GayOut//Event Export//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
BEGIN:VEVENT
UID:443342@gayout.com
DTSTAMP:20261122T065733Z
DTSTART:20261208T190000Z
DTEND:20270120T190000Z
SUMMARY:D I N O P E Š U T : G R a N a T I R a N J E P R E D S T a V a
DESCRIPTION:Dino Pešut: Granatiranje\\nPonovitve:\\ntorek \\, 8. 12. 202
 6\\, ob 20.00\\, Cankarjev dom\\, Dvorana Duše Počkaj\\nsreda\\, 9. 12.
  2026\\, ob 20.00\\, Cankarjev dom\\, Dvorana Duše Počkaj\\ntorek\\, 19
 . 1. 2027\\, ob 20.00\\, Cankarjev dom\\, Dvorana Duše Počkaj\\nsreda\\
 , 20. 1. 2027\\, ob 20.00\\, Cankarjev dom\\, Dvorana Duše Počkaj\\nVST
 OPNICE\\nsreda\\, 23. 9. 2026\\, ob 20. uri\\, Cankarjev dom\\, Dvorana D
 uše Počkaj. RAZPRODANO!\\nčetrtek\\, 24. 9. 2026\\, ob 18. uri\\, Cank
 arjev dom\\, Dvorana Duše Počkaj.RAZPRODANO!\\nponedeljek\\, 12. 10. 20
 26\\, ob 20.00\\, Cankarjev dom\\, Dvorana Duše Počkaj\\, RAZPRODANO!\\
 ntorek\\, 13. 10. 2026\\, ob 20.00\\, Cankarjev dom\\, Dvorana Duše Poč
 kaj\\, RAZPRODANO!\\nPremiera: torek\\, 22. 9. 2026\\, ob 20. uri\\, Cank
 arjev dom\\, Dvorana Duše Počkaj\\, RAZPRODANO!\\nTik pred koncem vojne
  na Balkanu se na prazni ulici srečata neznanca. Nekaj trenutkov pred gr
 anatiranjem mesta – srečanje\\, zaznamovano s strastjo\\, strahom in h
 repenenjem. Dvajset let pozneje se njuni poti znova prekrižata v berlins
 kem nočnem klubu\\, daleč od bojišča\\, kjer grmi samo še tehno\\, i
 n v svetu\\, ki ga določajo posledice preteklosti. Granatiranje je pretr
 esljiva ter hkrati nežna zgodba o ljubezni\\, spominu in preživetju. V 
 poetični\\, intimni in metagledališki strukturi avtor osebno izkušnjo 
 prepleta z razmislekom o vojni\\, identiteti in generaciji\\, ki je odraÅ
 ¡čala v njeni senci. V središču drame ni eksplozija granate\\, temveč
  vprašanje\\, kako ohraniti upanje in bližino ob razkroju.\\n»... Gran
 atiranje je izpovedna\\, poetična\\, postdramska metadrama\\, ki nedvomn
 o sodi v sam vrh ne le hrvaške\\, temveč tudi sodobne evropske dramatik
 e. Skozi besedilo spremljamo vzporedni izpovedni zgodbi o ljubezenskem hr
 epenenju in strasti\\, o iluzijah in sanjah ter o iskanju smisla v svetu 
 in prostoru\\, kjer je vojna postala spektakel in skoraj neizogibna posle
 dica človekove potrebe po samouničenju ...« komisija za nagrado Marina
  Držića\\nIzjave ustvarjalcev:\\n»Izkušnjo spreminjam v spomin in ga 
 potlačim\\, travmo kolažiram kot umetniško delo\\, priča sem lastni Å
 ¾alosti in nesreči\\, vendar nisem več njun protagonist\\,« pravi Milo
 š v nekem trenutku drame.\\nIn zdi se mi\\, da sem tudi sam podobno iska
 l pomoč v umetnosti\\, da bi mi pomagala pri soočenju z nekaterimi svoj
 imi travmatičnimi izkušnjami. V trenutku\\, ko izkušnjo spremenim v pe
 sem\\, predstavo ali besedilo\\, imam občutek\\, kot da za nazaj dajem s
 misel nečemu\\, kar se mi je zgodilo\\, in mi to pomaga\\, da se s tem s
 popadem. Moja izkušnja tako preneha biti individualna in neznosna ter po
 stane univerzalna in znosnejša.\\nMislim\\, da je tudi med glavnimi Milo
 ševimi motivi za ukvarjanje z gledališčem prav želja\\, da bi pobegni
 l pred osamljenostjo in stopil na teren\\, kjer ne bo sam. Tako lahko gle
 dališče in umetnost sprejmeta drugačne\\, odrinjene\\, zatirane in osa
 mljene ljudi ter jim ponudita občutek\\, da so del nekega skupnega priza
 devanja.\\nKar zadeva homoseksualnost\\, mislim\\, da se besedila sploh n
 isam lotil z idejo\\, da je Miloš homoseksualec\\, niti da je to pomembn
 o\\, saj tega skozi celotno dramo niti ne tematizira. Tematizira željo i
 n privlačnost\\, ki jo čuti do Rudija. Zdi se mi\\, da mi v gledališč
 u bolj manjka prav reprezentacija tega: nežnosti\\, občutka\\, fluidnos
 ti\\, svobode\\, poguma in odnosov.\\nMislim\\, da je Granatiranje zgodba
  o osamljenosti\\, vojni\\, izgubljenosti\\, o neki zapuščeni generacij
 i mladih umetnikov na Balkanu\\, o naših fantazijah o ljubezni – in š
 ele nato o gejevstvu.\\nLuka Grbić\\, igralec\\n»Ne spomnim se\\, kdaj 
 sem nazadnje gledal predstavo\\, ki bi v fokus postavljala ljubezenski od
 nos med moškima ter ga prikazala brez stereotipiziranja in v vseh njegov
 ih razsežnostih – z resnostjo\\, občutljivostjo\\, strastjo\\, igrivo
 stjo in humorjem. Ponosen sem\\, da Granatiranje prispeva k boljši repre
 zentaciji te teme na naših odrih.\\nZgodbe istospolnih ljubezni so pogos
 to obsojene na trpljenje\\, nasilje\\, zlorabo ali nesrečo\\, v Granatir
 anju pa avtor likoma podari srečni konec\\, priložnost za začetek neč
 esa lepega. V nas naseli upanje\\, da zanju obstaja prihodnost.«\\nLuka 
 Bokšan\\, igralec\\n»Granatiranje sem doživel kot pretresljivo zgodbo 
 o iskanju bližine in pripadnosti v kontekstu popolnega razčlovečenja\\
 , ki ga prinaša vihranje vojne in zaradi katere se vsake sanje sesujejo 
 v prah\\, prihodnost pa lahko obstaja samo kot ideja / nadrealizem / utop
 ija / neulovljiva želja\\, ki si jo lahko (tako kot eden izmed dveh prot
 agonistov) pričaraš samo v glavi in na odru svoje lastne domišljije. G
 ranatiranje je drama o naključnem srečanju dveh moških z enako veliko 
 notranjo praznino\\, ki se po daljšem časovnem preskoku zgodi še enkra
 t\\, v zakajenem berlinskem klubu\\, kjer tehno poka tako intenzivno\\, k
 ot so ob njunem prvem srečanju pokale granate. Ker sta se oba uveljavila
  v karieri\\, prihodnost takrat ni več samo utopija / koncept / domišlj
 ijska slika največjega odra na svetu\\, še vedno pa obstaja pri obeh no
 tranja praznina z željo po bližini in eni mogoči ljubezni.\\nGranatira
 nje nas sooči z vprašanjem\\, ali je v svetu\\, v katerem letijo granat
 e in se ljudje skrivajo\\, molijo in kričijo\\, sploh dovolj prostora za
  iskren\\, ljubeč\\, strasten in pristen odnos. Ali je sploh mogoče leÅ
 ¾ati med rjuhami\\, ne da bi se ti vanje pritihotapila tudi vojna\\, in k
 ako (pre)živeti s samim sabo\\, ko bo nekoč nastopil trenutek\\, v kate
 rem eskapizem v tvoj notranji svet na največji oder na vsem svetu ne bo 
 več dovolj velik\\, da bi odvrnil pozornost od brazd\\, strahu in nenehn
 ega občutka bližajoče grožnje.« - Tilen Oblak\\, dramaturg\\n»Pešu
 tov jezik v Granatiranju je brutalen in nežen\\, ironičen in boleč\\, 
 predvsem pa izjemno natančen. Kot prevajalec sem se trudil ohraniti tudi
  njegovo duhovitost\\, ritem ter tisto posebno mešanico surovosti in obÄ
 �utljivosti hkrati\\, zaradi katere Granatiranje ves čas preskakuje med 
 intimnim in političnim\\, med smehom in bolečino\\, med nežnostjo in g
 robostjo. Zame je pomemben osrednji monolog 'Granata'\\, ki ga razumem ko
 t enega najmočnejših\\, najbolj neposrednih\\, jeznih\\, a tudi najlepÅ
 ¡ih protivojnih monologov sodobne dramatike.«\\n»... Granatiranje ni sa
 mo drama o vojni\\, ki 'je dolgočasna\\, dobesedna in debilna'. Pešutov
 a zgodba o Milošu in Rudiju je zame tudi zgodba o meni\\, mojih prijatel
 jih in o nas vseh\\; je zgodba o želji\\, bližini\\, nežnosti in ljube
 zni\\, ki jo tako zelo potrebujemo. Sploh v teh krutih\\, težkih in kaot
 ičnih časih.\\nKaj je granatiranje? Sovraštvo\\, nestrpnost\\, polariz
 iranje\\, strah ter nenehno bombardiranje z informacijami\\, podobami\\, 
 lažnimi novicami in nasiljem. Je svet\\, v katerem nas ves čas silijo i
 zbirati med 'mi' in 'oni'\\, med 'našim' in 'njihovim'.«\\n»Uprizorite
 v posvečam ljudem\\, ki jih je vojna zaznamovala. Tistim\\, ki so bili p
 red tremi desetletji na Balkanu njene priče in žrtve\\, ter vsem\\, ki 
 danes trpijo zaradi vojn v Ukrajini\\, genocida v Palestini ... Bolečina
  ostaja. Po koncu vojne ne ostanejo samo porušene stavbe. Ostanejo ljudj
 e\\, ki morajo z vsem\\, kar se jim je zgodilo\\, nekako živeti naprej. 
 Prav ima Dino\\; po vojni najprej in edino obnavljajo zgradbe. Nikoli lju
 di. Morda je zato gledališče med redkimi prostori\\, kjer lahko poskuš
 amo narediti prav nasprotno: ohraniti ljudi\\, njihove zgodbe\\, njihove 
 glasove in njihove spomine. Ter nam vsem za trenutek ponuditi prostor\\, 
 v katerem nismo sami.\\nGranatiranje mi je dalo priložnost delati z odli
 čno in predano ekipo\\, od katere dobivam nekaj\\, česar ni mogoče izm
 eriti in zapisati v nobeno finančno konstrukcijo: predanost\\, nežnost\
 \, bližino\\, ljubezen in zaupanje. Ter veliko objemov.\\nIgralec Luka G
 rbić me je na začetku študija vprašal\\, ali se bomo imeli na vajah '
 fajn'. Obljubil sem mu\\, da ja. Spomnil me je na mojo ljubo Miro Sardoč
 \\, ki mi je\\, ko sem bil približno toliko star\\, kot je danes Luka\\,
  položila na srce: '... delamo tako lepe stvari\\, zato ne bodimo kruti 
 med seboj. Že svet okrog nas je dovolj krut\\, zakaj bi bili še v gleda
 lišču. Potrdi se kot režiser\\, da se boste vedno imeli lepo ...' Upam
 \\, da sem držal obljubo\\, Luka.\\nHvala\\, ekipa\\, za: Jutri.«\\nAle
 n Jelen\\, prevajalec in režiser predstave Granatiranje\\nDino Pešut (1
 990\\, Sisak) je hrvaški dramatik\\, dramaturg in romanopisec. Diplomira
 l je iz dramaturgije na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Njegove dr
 ame so bile uprizorjene v številnih gledališčih na Hrvaškem in v tuji
 ni. Je šestkratni prejemnik prestižne hrvaške nagrade Marina Držića.
  Med nagrajenimi deli je tudi drama Granatiranje\\, za katero je prejel p
 rvo nagrado za leto 2019. Sodeloval je tudi v rezidenčnem programu za no
 ve dramatike londonskega gledališča Royal Court. Je avtor romanov Poder
 ana koljena (Odrgnjena kolena) in Očetov sinko\\, s katerima se je uvelj
 avil tudi kot pomemben glas sodobne hrvaške književnosti.\\nLuka Grbić
  (2000\\, Beograd) je eden najvidnejših gledaliških in filmskih igralce
 v mlajše generacije\\, režiser in pesnik. Igralsko pot je začel že ko
 t najstnik z vlogo Nenada Maraša v filmu Južni veter (2018)\\, za kater
 o je isto leto prejel nagrado za najboljši igralski prvenec na Filmskih 
 srečanjih v Nišu. Diplomiral je iz igre na Fakulteti dramskih umetnosti
  v Beogradu. V gledališču je ustvaril vrsto zelo različnih in zahtevni
 h vlog\\, med drugimi Andreja v kultni drami Divje meso (2021\\, Beograjs
 ko dramsko gledališče) in naslovno vlogo Sina v Zellerjevi drami Sin (2
 021\\, Atelje 212)\\, kneza Miškina v Idiotu (2022\\, Beograjsko dramsko
  gledališče) in Hamona v Antigoni (2022\\, Beograjsko dramsko gledališ
 če). Odlikuje ga izrazita sposobnost ustvarjanja zelo različnih in komp
 leksnih gledaliških in filmskih likov. Za svoje igralsko delo je prejel 
 več pomembnih nagrad\\, med njimi Steriievo nagrado iz sklada »Dara Dar
 inka Čalenić« za najboljšega mladega igralca (2023). Med letoma 2023 
 in 2025 je bil stalni član gledališča Atelje 212. Njegova umetniška p
 ot ga je pripeljala tudi v Slovenijo\\, kjer je na AGRFT nadaljeval štud
 ij gledališke režije. Leta 2025 je v sklopu magistrskega študija pripr
 avil avtorski projekt Ide gas (2025\\, AGRFT).\\nLuka Bokšan (1991\\, Ce
 lje) je gledališki in filmski igralec. Je diplomant Akademije za gledali
 šče\\, radio\\, film in televizijo ter prejemnik študentske Prešernov
 e nagrade (2019). Že med študijem je postal član igralskega ansambla S
 LG Celje\\, od leta 2023 pa deluje kot samostojni delavec v kulturi. Kot 
 gost sodeluje z različnimi institucionalnimi gledališči\\, predstave\\
 , v katerih ima pogosto nosilno vlogo\\, pa so redno udeležene in nagraj
 ene na domačih in mednarodnih festivalih. Bil je med drugim Henrik VI. v
  Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije (2024\\, SLG Celje)\\, Law
 rence Durrell v Beograjskem triu (2024\\, Anton Podbevšek Teater\\, Cank
 arjev dom) in Jože v In mnogi drugi ... (2025\\, Prešernovo gledališč
 e Kranj\\, SLG Celje). Aktiven je tudi na neodvisni sceni\\, v uprizoritv
 ah performativne\\, fizične in sodobnoplesne narave\\, hkrati pa je prep
 oznaven obraz na filmu in televiziji ter odličen interpret umetniške be
 sede v literarnih oddajah na Radiu Slovenija. Njegovo delo zaznamujejo si
 stematičen in poglobljen pristop\\, močna odrska prezenca ter poudarjen
 a kolektivnost z izrazitim občutkom za soigro.\\nFoto: Nada Žgank\\nPre
 vajalec in režiser: Alen Jelen\\;\\n_dramaturg: Tilen Oblak\\;\\n_kostum
 ograf: Claudi Sovrè\\;\\n_glasbena oblikovalka: Nina Kodrič\\, tonski m
 ojster: Jure Žigon\\, zvočni izvajalec: Marcel Obal\\;\\n_oblikovalec s
 vetlobe: Janko Oven\\n_lektorica: Klasja Zala Kovačič\\;\\n_Igrata: Luk
 a Grbić\\, Luka Bokšan\\nProdukcija: ŠKUC gledališče Koprodukcija: C
 ankarjev dom Ljubljana\\, Zavod Kolaž\\nPredstavo sofinancira Mestna obÄ
 �ina Ljubljana\\nhttps://www.gayout.com/europe/slovenia/ljubljana/events/
 d-i-n-o-p-e-u-t-g-r-a-n-a-t-i-r-a-n-j-e-p-r-e-d-s-t-a-v-a-2026-12-08
LOCATION:Cankarjev dom\\, Dvorana Duše Počkaj
URL:https://www.gayout.com/europe/slovenia/ljubljana/events/d-i-n-o-p-e-u-t-g-r-a-n-a-t-i-r-a-n-j-e-p-r-e-d-s-t-a-v-a-2026-12-08
STATUS:CONFIRMED
END:VEVENT
END:VCALENDAR
