In 6 days
RAZSTAVA | ๐พ๐๐๐๐ / EXHIBITION | ๐โ๐ ๐ธ๐๐
About the event
๐๐๐๐๐๐๐๐ | ๐ฒ๐๐๐๐
๐๐ฎ๐ณ๐๐ฃ ๐ฌ๐จ๐๐จ๐๐ง๐ ๐ฎ๐ฆ๐๐ญ๐ง๐จ๐ฌ๐ญ๐ข ๐๐๐ญ๐๐ฅ๐ค๐จ๐ฏ๐ (+๐๐๐๐)
๐๐. ๐ฌ๐๐ฉ๐ญ๐๐ฆ๐๐๐ซ ๐๐๐๐โ๐. ๐ฆ๐๐ซ๐๐ ๐๐๐๐
Kustos razstave: ๐๐ฅ๐๐๐ข๐ฆ๐ข๐ซ ๐๐ข๐๐ฆ๐๐ซ
Umetnice_ki: ๐๐จ๐ง๐ณ๐ ๐๐๐ฆ๐จ๐ฃ๐ฌ๐ค๐ข, ๐๐ข๐๐ก๐๐๐ฅ ๐. ๐๐ฆ๐ข๐ญ๐ก, ๐๐ข๐ง๐ ๐๐จ๐ณฬ๐๐ฅ๐ฃ, ๐๐๐ญ๐๐ฃ ๐๐ญ๐ฎ๐ฉ๐ข๐๐, ๐๐ข๐ฅ๐ฏ๐จ ๐ฬ๐๐ซ๐ข๐ฬ, ๐๐๐ซ๐๐๐ข๐ญ๐ก ๐๐จ๐ง๐ค, ๐๐๐ฆ๐๐ฅ๐ ๐๐จ๐ฌ๐๐ง๐ค๐ซ๐๐ง๐ณ, ๐๐๐ฃ๐ ๐๐จ๐ซ๐ณ๐ฎ๐ญ, ๐๐จ๐ง ๐๐๐ซ๐ ๐๐ง๐, ๐๐๐๐ง๐ค๐ ๐๐๐ง๐๐ณฬ๐ข๐ฬ, ๐๐ข๐ค๐จ๐ฅ๐ ๐๐ค๐ข๐ฬ, ๐๐ข๐ค๐ญ๐จ๐ซ ๐๐๐ซ๐ง๐ข๐ค, ๐๐ข๐ค๐ ๐ฬ๐ฉ๐๐ง, ๐๐๐๐ข๐ฆ ๐
๐ข๐ฌฬ๐ค๐ข๐ง, ๐๐๐ฌฬ๐ ๐๐ฉ๐๐ฬ๐๐ฅ, ๐๐จ๐ก๐๐ง๐ง๐๐ฌ ๐๐ฌ๐ฉ๐๐ซ, ๐๐๐ค๐ฌ ๐๐ซ๐ข๐๐๐ฅ๐ฃ, ๐๐ข๐๐ก๐๐๐ฅ ๐๐๐ข๐ฅ๐ฌ๐ญ๐จ๐ซ๐๐๐ซ, ๐๐ญ๐๐ฌฬ ๐๐ฅ๐๐ข๐ง๐๐ข๐๐ง๐ฌ๐ญ, ๐๐๐๐ฆ ๐๐๐ฬ๐ค๐๐ซ, ๐๐๐ฌฬ๐ฉ๐๐ซ ๐๐ฎ๐ง๐ฌฬ๐ข๐ฬ, ๐๐ฅ๐๐๐๐ง ๐๐ญ๐ซ๐จ๐ฉ๐ง๐ข๐ค
๐ Odprtje: ๐ฬ๐๐ญ๐ซ๐ญ๐๐ค, ๐๐. ๐ฌ๐๐ฉ๐ญ๐๐ฆ๐๐๐ซ, ๐๐.๐๐
๐๐จ๐ง๐๐, ๐ค๐ข ๐ ๐ ๐ซ๐๐ณ๐ฌ๐ญ๐๐ฏ๐ ๐จ๐๐ซ๐๐ฏ๐ง๐๐ฏ๐, ๐ฃ๐ ๐ญ๐ข๐ฌ๐ญ๐ข, ๐ค๐ข ๐ ๐ ๐ณฬ๐ ๐ณฬ๐ข๐ฏ๐ข๐ฆ๐จ. ฤeprav sta tako postheglovska umetnost kot filozofija v zadnjih 200 letih napovedali svoj propad in konec, le da bi se nato ponovno iznaลกli kot antiumetnost in antifilozofija, imamo zdaj opravka z drugaฤno zadevo. Konec se zdi nekaj veliko oprijemljivejลกega, resniฤnejลกega in neizbeลพnejลกega. To nikakor ni zakljuฤek, ki bi odprl pot nekemu novemu zaฤetku, temveฤ dolgotrajni konec. Ne gre za (le) eshatoloลกki konec, torej za apokaliptiฤni, enkratni dogodek gigantskih in (takoj) fatalnih razseลพnosti. Zadnja desetletja so jasno pokazala, da bo naลก konec veliko kompleksnejลกi, dolgotrajnejลกi in muฤnejลกi. Razstava postavlja vpraลกanje, kako se sooฤiti in spopasti s koncem, ki ga ลพe ลพivimo in s katerim se bomo ukvarjali v dogledni prihodnosti, ne da bi zaลกla v utopiฤno ali distopiฤno, saj nam niti upanje niti obup ne ponujata resniฤne opore ali veliko prispevata. Spekulativni scenariji prihodnosti v sooฤenju z mankom prihodnosti ostajajo brez podlage. Potrebujemo torej ne le novo razumevanje konca, temveฤ povsem ๐๐ซ๐ฎ๐ ๐๐ฬ๐ง๐จ ๐ฉ๐๐ฅ๐๐ญ๐จ ๐ฬ๐ฎ๐ฌ๐ญ๐๐ฏ ๐ณ๐ ๐ฌ๐ฉ๐จ๐ฉ๐๐๐๐ง๐ฃ๐ ๐ณ ๐ง๐ฃ๐ข๐ฆ. ๐พ๐๐๐๐ si zato prizadeva, da bi se konca lotili z nekakลกnim treznim pesimizmom (Frank Ruda), ki bi nam pomagal pri sooฤanju z novo realnostjo in tudi pri raziskovanju njenega potencialnega novega psiholoลกkega diapazona.
Razstava ne uprizarja sublimnega spektakla konca, saj se realnost, posebej v zadnjih mesecih, pri tem ลพal kaลพe precej iznajdljivejลกa od umetnosti. Namesto ilustracije ali kronike konca ga skuลกa miselno zapopasti in se nanj odzvati. Dela so ambivalentna in jih je hkrati moลพno brati na veฤ ravneh: neposredno v smislu konca kot civilizacijskega propada, druลพbenega, ekoloลกkega in kulturnega zloma, hkrati pa se to razmiลกljanje oplaja s tem, kako umetnost misli svoj konec in kako zelo sta njena brezkonฤna negacija in obฤutek ujetosti povezana ne samo s spodletelostjo, temveฤ z neko osupljivo produktivnostjo te spodletelosti. Razstava izhaja iz toฤk ujemanja med civilizacijskim kolapsom, s katerim smo sooฤeni danes, in tradicijo tega, kako umetnost misli svoj konec. Tako kot konec v umetnosti je tudi civilizacijski propad nekaj, kar ne pomeni ฤistega izginotja, vsaj hipnega ne. Gre za neki ostanek, neko kompleksno strukturo konca: ๐ฏ๐ณ๐ญ๐ซ๐๐ฃ๐ ๐ง๐๐ค๐ข ๐ฌ๐ค๐จ๐ซ๐๐ฃ ๐ฬ๐ข๐ฌ๐ญ๐ข ๐ง๐ข๐ฬ, ๐ ๐ฏ๐๐ง๐๐๐ซ ๐ง๐ ๐ฬ๐ข๐ฌ๐ญ๐ข ๐ง๐ข๐ฬ. Z besedami slovenske filozofinje Alenke Zupanฤiฤ: s koncem ne bodo izginili problemi konca. Na koncu vztraja sam konec, ki se ga ne znebimo tako zlahka. Na koncu je konec tisti, ki vztraja.
๐ ๐๐๐ฬ: https://www.mg-lj.si/si/razstave/4450/razstava-konec
๐๐๐๐๐๐๐๐๐๐ | ๐ป๐๐ ๐ฌ๐๐
๐๐ฎ๐ฌ๐๐ฎ๐ฆ ๐จ๐ ๐๐จ๐ง๐ญ๐๐ฆ๐ฉ๐จ๐ซ๐๐ซ๐ฒ ๐๐ซ๐ญ ๐๐๐ญ๐๐ฅ๐ค๐จ๐ฏ๐ (+๐๐๐๐)
๐๐ ๐๐๐ฉ๐ญ๐๐ฆ๐๐๐ซ ๐๐๐๐โ๐ ๐๐๐ซ๐๐ก ๐๐๐๐
Exhibition curator: ๐๐ฅ๐๐๐ข๐ฆ๐ข๐ซ ๐๐ข๐๐ฆ๐๐ซ
Artists: ๐๐จ๐ง๐ณ๐ ๐๐๐ฆ๐จ๐ฃ๐ฌ๐ค๐ข, ๐๐ข๐๐ก๐๐๐ฅ ๐. ๐๐ฆ๐ข๐ญ๐ก, ๐๐ข๐ง๐ ๐๐จ๐ณฬ๐๐ฅ๐ฃ, ๐๐๐ญ๐๐ฃ ๐๐ญ๐ฎ๐ฉ๐ข๐๐, ๐๐ข๐ฅ๐ฏ๐จ ๐ฬ๐๐ซ๐ข๐ฬ, ๐๐๐ซ๐๐๐ข๐ญ๐ก ๐๐จ๐ง๐ค, ๐๐๐ฆ๐๐ฅ๐ ๐๐จ๐ฌ๐๐ง๐ค๐ซ๐๐ง๐ณ, ๐๐๐ฃ๐ ๐๐จ๐ซ๐ณ๐ฎ๐ญ, ๐๐จ๐ง ๐๐๐ซ๐ ๐๐ง๐, ๐๐๐๐ง๐ค๐ ๐๐๐ง๐๐ณฬ๐ข๐ฬ, ๐๐ข๐ค๐จ๐ฅ๐ ๐๐ค๐ข๐ฬ, ๐๐ข๐ค๐ญ๐จ๐ซ ๐๐๐ซ๐ง๐ข๐ค, ๐๐ข๐ค๐ ๐ฬ๐ฉ๐๐ง, ๐๐๐๐ข๐ฆ ๐
๐ข๐ฌฬ๐ค๐ข๐ง, ๐๐๐ฌฬ๐ ๐๐ฉ๐๐ฬ๐๐ฅ, ๐๐จ๐ก๐๐ง๐ง๐๐ฌ ๐๐ฌ๐ฉ๐๐ซ, ๐๐๐ค๐ฌ ๐๐ซ๐ข๐๐๐ฅ๐ฃ, ๐๐ข๐๐ก๐๐๐ฅ ๐๐๐ข๐ฅ๐ฌ๐ญ๐จ๐ซ๐๐๐ซ, ๐๐ญ๐๐ฌฬ ๐๐ฅ๐๐ข๐ง๐๐ข๐๐ง๐ฌ๐ญ, ๐๐๐๐ฆ ๐๐๐ฬ๐ค๐๐ซ, ๐๐๐ฌฬ๐ฉ๐๐ซ ๐๐ฎ๐ง๐ฌฬ๐ข๐ฬ, ๐๐ฅ๐๐๐๐ง ๐๐ญ๐ซ๐จ๐ฉ๐ง๐ข๐ค
๐ Exhibition opening: ๐๐ก๐ฎ๐ซ๐ฌ๐๐๐ฒ, ๐๐ ๐๐๐ฉ๐ญ๐๐ฆ๐๐๐ซ, ๐ ๐ฉ๐ฆ
๐๐ก๐ ๐๐ง๐ ๐ญ๐ก๐๐ญ ๐ข๐ฌ ๐ญ๐ก๐ ๐๐จ๐๐ฎ๐ฌ ๐จ๐ ๐ญ๐ก๐ ๐๐ฑ๐ก๐ข๐๐ข๐ญ๐ข๐จ๐ง ๐ข๐ฌ ๐ญ๐ก๐ ๐๐ง๐ ๐ฐ๐ ๐๐ซ๐ ๐๐ฅ๐ซ๐๐๐๐ฒ ๐ฅ๐ข๐ฏ๐ข๐ง๐ . Post-Hegelian art and philosophy have been proclaiming their decline and demise over the past 200 years, only to reinvent themselves as anti-art and anti-philosophy; what we are facing now, however, is a wholly different matter. This end seems far more tangible, real, and inevitable. It is not a conclusion that could make way for a new beginning, but a lasting end. It is not (just) an eschatological ending, either โ that is, a single apocalyptic event of colossal and (immediately) fatal proportions. As these last decades have clearly shown, our end is far more complex, long-lasting and harrowing. The exhibition asks how to contend with the end that we are already living and will be dealing with for the foreseeable future, without veering into the utopian or dystopian, since neither hope nor despair provide a solid base or have much to contribute. Faced with the lack of a future, speculative scenarios of the future lose their foundation. What we need, then, is not just a new understanding of the end, but ๐ ๐๐จ๐ฆ๐ฉ๐ฅ๐๐ญ๐๐ฅ๐ฒ ๐๐ข๐๐๐๐ซ๐๐ง๐ญ ๐ซ๐๐ง๐ ๐ ๐จ๐ ๐๐ฆ๐จ๐ญ๐ข๐จ๐ง๐ฌ ๐๐จ๐ซ ๐ ๐ซ๐๐ฉ๐ฉ๐ฅ๐ข๐ง๐ ๐ฐ๐ข๐ญ๐ก ๐ข๐ญ. ๐โ๐ ๐ธ๐๐ aims to address the end with a sober pessimism (Frank Ruda) to help us confront our new reality and explore its potentially new psychological range.
The exhibition does not stage a sublime spectacle of the end โ reality has unfortunately proven considerably more inventive than art over the past months. Rather than illustrate or chronicle the end, the exhibition aims to reflect on and react to it. The artworks are ambivalent and can be read on several levels. One is the immediate sense of the end as the collapse of (our) civilization, a social, ecological, and cultural breakdown. Another level is the way that art thinks of its own end, and that its endless negation of itself and sense of being stuck are related not only to its failure, but the astonishing productivity of this failure. The exhibition is built around the correspondences between the collapse of civilization we are facing today and the tradition of artโs reflections on its own end. Like the end in art, the decline of civilization does not represent a complete disappearance, at least not an instant oneโฆ
Nearby Hotels
via Stay22Ljubljana, Slovenia Open in Maps โ
More events nearby
Last verified: 18 Sep 2026 Source: kultura.media.si Report an issue